PetSanus - domov Aktualno O bioresonanci Diagnoza in terapije Koloidno srebro Proti klopom Cenik Galerija Članki in povezave Kontakt O nas Pravno obvestilo

Aktualno  O nas  Kontakt

ARHIV ČLANKOV



Koloidno srebro - naravni antibiotik za naše kosmatince

Bioresonančna terapija pri zdravljenju poškodb in stanj po operacijah

Glivične okužbe pri psih

Kontaktni dermatitis pri psih

Oblačenje psov

Uporaba steroidnih zdravil pri živalih z alergijami



Koloidno srebro – naravni antibiotik za naše kosmatince


O koloidih govorimo, kadar gre za eno snov, ki je razpršena v drugi snovi, v tem primeru gre za bioaktivne srebrove ione (Ag+) v terapevtskih koncentracijah 5 – 30 ppm (parts per million/ delcev na milijon), razpršenih v prečiščeni vodi. Za učinek je pomembna tudi velikost srebrovih delcev, ki mora biti čim manjša (manj od 0,1 x 10-6 m), da delci lahko prehajajo skozi membrane v celicah.


Koloidno srebro deluje na bakterije in glivice tako, da zaduši njihovo celično dihanje. Koloidno srebro je bilo v široki uporabi pred odkritjem antibiotikov, nato pa je prešlo v pozabo zaradi za tiste čase predrage in preveč zapletene tehnologije izdelave.


Koloidno srebro je učinkovito proti več kot 600 različnim škodljivim mikroorganizmom, s pozitivno platjo, da nima stranskih učinkov, kot jih imajo antibiotiki (porušenje črevesne flore, alergijske reakcije).


Pri živalih ga lahko uporabljamo v obliki pršila (poškropimo po ranah, področjih, kjer se nahajajo glivice, po razdraženi koži), kapljic (pri vnetju oči, ušes) ali pa ga damo živali, da ga zaužije (vnetja ustne votline, prebavne motnje). Uporablja se lahko pri vseh živalih, v dozah primernih glede na težo živali.


Pri oralni aplikaciji damo koloidno srebro živali v posodo za vodo. Običajno ga živali rade pijejo, saj ima nekoliko mineralen okus (takšna aplikacija je priporočljiva predvsem za prostoživeče mačke, pri katerih je aplikacija z brizgalko problematična). Psom in mačkam, ki živijo v stanovanju najlažje kontroliramo dnevno dozo, zato jim dajemo srebrov koloid s pomočjo plastične brizge direktno v gobček.


Koloidno srebro je zelo učinkovito, kadar pes ali maček po nesreči zaužije kaj takega, po čemer mu je slabo, bruha in ima drisko. Zato se zelo dobro obnese pri prostoživečih mačkah, ki se delno prehranjujejo s plenom, ki ga ulovijo. Iz izkušenj vemo, da pri takšnih mačkah večkrat pride do težav s prebavo, ki jih s pomočjo koloidnega srebra uspešno rešimo. Pozitivna plat koloidnega srebra je tudi ta, da v nasprotju z antibiotiki ne uničuje črevesne flore.


Ponavljajoča se očesna in ušesna vnetja prav tako zdravimo s koloidnim srebrom. Redna uporaba kapljic ali spreja zmanjša število vnetij predvsem pri pasmah s ponavljajočimi se tovrstnimi težavami.


Koloidno srebro je uspešno tudi za zdravljenje zlatih ribic z vnetim plavalnim mehurjem, kar se odraža v tem, da je ribica v akvariju obrnjena na hrbet. S kopelmi v srebrovem koloidu lahko takšno ribo pozdravimo.


Možnosti za uporabo koloidnega srebra je še mnogo, zato nas z vprašanji o njegovi uporabi lahko tudi kontaktirate in pomagali vam bomo.


Na vrh strani



BIORESONANČNA TERAPIJA KOT PODPORA PRI ZDRAVLJENJU POŠKODB IN POSTOPERATIVNIH STANJ PRI ŽIVALIH


Različne poškodbe tkiv in stanja po operacijah zahtevajo svoj čas, da žival povsem okreva. Na voljo je mnogo različnih metod (fizioterapija, akupunktura, prilagojena prehrana), s katerimi lahko zdravljenje pospešimo, saj lahko rehabilitacija traja tudi po več mesecev. Optimalno podporo pri okrevanju pa nudi bioresonančna terapija, ki na podlagi zdravljenja s telesu lastnimi frekvencami organizmu povrne sposobnosti samozdravljenja in jih pospeši, hkrati pa povrne organizem v energijsko in biološko ravnovesje.


Bioresonančna terapija v primeru poškodb na zdravljenje deluje tako, da vpliva na pospešeno mitohondrijsko proizvodnjo ATP-ja (energijsko bogatih molekul v celicah) in poveča prepustnost celične membrane, kar omogoča zmanjšanje otekline in sprošča bolečine. Bioresonanca omogoča regeneracijo okostja, mehkih tkiv,  živčevja in samega imunskega sistema s pospešeno cirkulacijo in vzpodbudo limfnega sistema.


Z uporabo bioresonančne terapije je zato celjenje ran in poškodb hitrejše, zmanjšana pa je tudi možnost zapletov s strani mikroorganizmov, organizem je namreč zaradi vzpodbujenega imunskega sistema bolj odporen na sekundarne okužbe z bakerijami, glivicami in virusi.


Bioresonančno terapijo pri živalih lahko uporabljamo kot samostojno podporo pri zdravljenju poškodb in postoperativnih stanj ali pa kot dopolnitev veterinarske oskrbe in drugih vej alternativne veterine (homeopatija, zdravilstvo, akupunktura,...).


Na začetek strani



GLIVIČNE OKUŽBE PRI PSIH


Glivična okužba je stanje pri katerem se glivice, ki običajno poseljujejo kožo in sluznice, nekontrolirano namnožijo. Glivične okužbe so pri psih precej pogoste  in povzročajo srbečico ter vnetja kože. Najpogostejša je okužba z glivicami iz rodu Malassezia, gre za lipofilno glivico, to pomeni, da se rada naseljije na področjih, kjer je koža bolj mastna.


Glivične okužbe se pojavijo zaradi kožnoh parazitov (bolhe, garje, klopi), ki poškodujejo kožne celice in izpostavijo kožo nadaljnim okužbam. Pogosto se pojavijo skupaj z alergijo, ali pa jo nasledijo, na razrast glivic vpliva tudi nepravilna prehrana, dolgotrajna uporaba kortikosteriodov (steroidna zdravila, ki se uporabljajo pri dolgotrajnih alergijah za blaženje simptomov in srbečice in zavrejo imunski odziv, s tem pa omogočijo glivicam razrast), nepravilnega delovanja žlez z notranjim izločanjem, bakterijskih kožnih infekcij ter tudi  pri raku, in zdravljenju s kemoterapevtiki.


Psi z glivično okužbo z rodom glivic Malassezia imajo pogosto mastno ali pa zelo suho kožo, ki hudo srbi. Neprestano praskanje, lizanje in grizenje še bolj poškoduje kožo in stanje se dodatno slabša.


Da preprečimo okužbo oz. razraščanje glivic, moramo poskrbeti, da mesta, ki so značilna za okužbo z Malassezio, redno čistimo in pazimo, da so soha. Ta mesta so v ušesih, v obraznih gubah, med prsti na nogah, pod pazduhami, v dimljah in v drugih kožnoh gubah na telesu.


Najbolj očitni znaki glivične okužbe pri psih so:

- močno srbenje

- razdražena koža, vnetje, posebno okrog ušes, med prsti, v gubah na gobčku, na analnem področju, pod pazduhamui, na spodnji strani vratu

- rdečica po koži

- izgubljanje dlake

- luskasta koža (izgled prhljaja)

- mastna koža

- smrad, žarek vonj kože, neprijeten vonj iz ušes (pogosto po kvasovkah)

- groba in odebeljena koža

- bulice oz. pustule na mestih, kjer je koža prizadeta

- ranice na mestih, kjer se pes samopoškoduje

- kraste

- vnetje ušes (kronično ali ponavljajoče)

- temno, voskasto ušesno maslo

- obsesivno praskanje, drgnjenje ob predmete in tla

- lizanje (predvsem analno področje in med prsti)

- lizanje lahko preide v grizenje ali celo žvečenje določenih delov telesa.

Glivična okužba izgleda kot atopična alergična reakcija, ki se jo je izjemno težko znebiti.


POGOSTO PRIZADETE PASME: Shar-pei, beli višavski terier, bostonski terier, bokser, škotski terier, shih-tzu, angleški buldog, mops, pudelj, dalmatinec, irski seter, koker španjel, zlati prinašalec, labradorec, pritlikavi šnavcer.


POSTOPKI ZDRAVLJENJA Z BIORESONANCO: Najprej diagnosticiramo alergene, ki psu delajo težave in organizem v nekaj terapijah desenzibiliziramo, nato se lotimo zdravljenja morebitnih bakterijskih okužb, v zadnjem koraku pa zdravljenja glivične okužbe. Kot podporo med terapijami lahko psu dajemo prehranske dodatke, ki vsebujejo omega-3 maščobne kisline (dodatki iz ribjega olja), kar pomaga pri regeneracije kože in nekoliko ublaži srbenje. Za popolno rešitev težav z glivicami je potrebno vsaj 10 terapij, ki jih izvajamo enkrat tedensko, v vmesnem času pa je dobro, da pes nosi ovratni ščitnik, ki mu onemogoča praskanje in nadaljne poškodbe kože.


Na začetek strani




KONTAKTNI DERMATITIS PRI PSIH


Kontaktni dermatitis se pojavlja pri psih, ki razvijejo preobčutljivost na določeno substanco, ki se vsakodnevno pojavlja v njihovem okolju.  Pri takšnih psih se pojavi rdeč izpuščaj v obliki drobnih bunkic, izpuščaj je ponavadi vlažen, lahko pa tudi prhljajast, koža je vneta in srbi, na daljši rok pa začne izpadati tudi dlaka. Zaradi praskanja se v poškodovani koži naselijo glivice in bakterije in srbeče ter vneto stanje še dodatno poslabšajo. Najpogosteje se kontaktni dermatitis  pojavlja tam, kjer koža ni tako gosto pokrita z dlako, torej na smrčku, ustnicah, na uhljih, bradi, med prsti na nogah, po trebuhu. Izpuščaji se lahko pojavijo že ob enkratni izpostavljenosti snovi, ki draži kožo vašega psa. Kontaktni dermatitis povzročajo kemične snovi (v čistilih, šamponih, zdravilih, ovratnicah proti klopom in bolham, v plastiki in gumi, v različnih impregnacijskih sredstvih za tekstil,...).

V določenih primerih pa se pri psih pojavlja tudi alergijski kontaktni dermatitis, ki je oblika zakasnele preobčutljivostne reakcije organizma na neko substanco. Za razliko od kontaktnega dermatitisa se izpuščaji pojavijo tudi drugje, ne le na mestu, kjer je pes v stiku z z dražilno snovjo. Alergijski kontaktni dermatitis prav tako povzročajo šamponi, spreji in drugi preparati proti bolham in klopom, volna in sintetična vlakna, usnje, plastika, guma, trave, pelodi, insekticidi ter kovine. Najpogosteje se takšne alergije pojavljajo zaradi čistil, ki jih uporabljate v vašem gospodinjstvu, kovin (kovinske ovratnice in posode) in antibiotikov (neomicin).

Običajno simptomi kontaktnega dermatitisa izginejo takoj, ko iz pasjega okolja odstranite snov, ki mu povzroča težave, vendar pa zaradi sekundarnih okužb koža še vedno srbi, zato se praskanje nadaljuje. Veterinarji  v primeru kontaktnega dermatitisa navadno predpišejo antibiotike, ki zatrejo bakterije ter kortikosteroide, ki olajšajo srbenje in vnetje kože.


Problem kontaktnega dermatitisa pri psih je, da je običajno izredno težko določiti snov, ki mu povzroča težave. Z bioresonančno metodo z lahkoto natančno definiramo snovi, ki vašemu psu delajo težave in lahko pri priči pričnemo s terapijo, ki psa hkrati desenzibilizira (postane manj ali neobčutljiv) in olajša njegovo srbečito ter vnetje kože, po potrebi pa terapiramo tudi sekundarne okužbe z glivicami in bakterijami. Običajno je potrebno psa pripeljati na štiri do šest terapij in praskanje, srbečica in izpadanje dlake ostanejo le še neprijeten spomin.


Na začetek strani



OBLAČENJE PSOV


Marsikdo, ko zagleda oblečenega psa, misli, da je lastnik zagotovo malce čez les, ker muči svojo žival in jo prekomerno počloveči z različnimi puloverčki, jaknami in celo čeveljčki, oziroma copatki. Vendar obstajajo tudi tehtni razlogi, zakaj lastniki psov svoje kosmatince v hladnejših mesecih leta oblačimo.


Nekater psi, zlasti majhne pasme, so podvrženi temu, da jih zebe. Manjši psi precej hitreje izgubljajo toploto kot večje pasme, zato je v hladnih mesecih pomembno, da jih za aktivnosti na prostem zaščitimo pred mrazom in posledičnimi zdravstvenimi težavami (prehladi, vnetji sečil in podobno). Če zebe vas in dregetate, bodite prepričani, da zebe tudi vašega psa. Predvsem nevarne pa so temperaturne spremembe, saj pes, ki živi v stanovanju na lagodnih 22°C ali več, doživi pravi šok, ko ga pozimi peljete ven, kjer se temperature gibljejo okrog 1°C.


Tudi namen dežnih plaščkov ni, da psi v njih zgledajo lepo (ali smešno, odvisno od perspektive opazovalca), saj nudijo kužku zaščito. Res je, da pasji kožuh psa varuje pred vremenskimi vplivi, vendar le do neke mere. Sploh pasme, ki so vzrejene za izključno notranje bivanje, nimajo goste podlanke, da bi jih zaščitila pred hladnejšimi temperaturami ali vodo. Za njih je pomembno, da jih za sprehod v dežju oblečemo v dežni plašček, saj moker kožuh vašega psa v hladnem in deževnem vremenu še bolj hladi. Poleg tega pripeljete nazaj v stanovanje psa od katerega ne teče, kar za vas pomeni tudi manj kopanja in čiščenja za psom. J


Sneg, led ter posoljene ceste in poti škodujejo pasjim tačkam. Razžirajo kožo na blazinicah in med prsti, jo sušijo, obdrgnejo, blazinice razpokajo in vse skupaj je za psa zelo neprijetno ter boleče, poleg tega pa so poškodovane tačke izpostavljene bakterijskim in glivičnim okužbam. V zadnij letih vidimo vedno več delovnih psov, ki so pozimi obuti za delo na terenu (vlečni, lovski, vojaški in policijski psi). S kvalitetno obutvijo preprečimo poškodbe tačk, čeprav se kosmatinci ponavadi sprva ne strinjajo s svojo novo zimsko opremo, vendar se po izkušnjah na njo kaj kmalu navadijo.


Tudi oblačenje psa poleti ni popolnoma brez smisla. Določene pasme, ki imajo zelo kratko dlako, ali pa so praktično gole, so podvržene sončnim opeklinam. Sonce pa opeče tudi pse z daljšo svetlo dlako in rožnato kožo. Z lahkimi bombažnimi oblačili tako kužke zaščitimo pred sončnimi opeklinami.


Preden popolnoma odmislite idejo, da bi svojega psa oblekli, si zamislite, da bi pozimi sami šli na sprehod v oblačilih, v katerih se sprehajate po stanovanju, in obuti v tanke copate. Najbrž vam ne bi bilo ravno prijetno. Tako se počuti tudi vaš kuža, zato pozabite na neprimerne in neodobravajoče opazke ljudi, ki bodisi niso lastniki psov ali pa je njihov pes »zunanji«, po možnosti celo verigar. Glavno je, da je vaš kosmatinec zdrav in vesel, ob tem pa ste zadovoljni tudi vi.


Na začetek strani




PROBLEMATIČNA UPORABA  STEROIDNIH PROTIVNETNIH ZDRAVIL PRI ŽIVALIH Z ALERGIJAMI


V povezavi z alergijami na neznane alergene se v veterini pogosto uporablja Medrol (metilprednisolon), ki spada med glukokortikoide. Predpisuje se pri hujših vnetnih obolenjih, ki niso pogojena z infekcijo, torej, kot že omenjeno, pri alergičnih reakcijah, imunski hemolitični anemiji (tvorba protiteles za lastne eritrocite), kožnem granulomu, mačji bronhialni astmi ter v kombinacijah z drugimi zdravili v primeru poškodbe možganov in hrbtenjače.


Zdravilo se ne sme uporabljati pri živalih z glavkomom, diabetesom, Cushingovim sindromom, srčnim popuščanjem, razjedah na roženici, visokim krvnim tlakom, pri živalih z okvaro ledvic, glivičnimi okužbami in pri brejih živalih.


Prekomerna uporaba Medrola v veterini, se kaže kot porast nediagnosticiranih glivičnih in virusnih obolenj pri psih in mačkah z zavrtim imunskim odzivom, ki je posledica jemanja zdravila. Uporaba glikokortikoidov alergije ne pozdravi, temveč samo zavre izražanje simptomov. Pogosto se pojavljajo tudi številni stranski učinki, kot so sopenje, slabost, žeja, bruhanje, povečano uriniranje, motnje zavesti, nihanje razpoloženja (agresija, potrtost) in dolgoročni stranski učinki. Pri dolgoročni uporabi zdravila se pojavi tanjšanje kože, izpadanje dlake, kronična driska, spremembe v pigmentaciji kože in mišična šibkost. Med uporabo zdravila so živali bolj izpostavljene infekcijam in nalezljivim boleznim.


Steroidna protivnetna zdravila se nikoli ne smejo uporabljati v kombinaciji z nesteroidnimi protivnetnimi zdravili (antirevmatiki) (Rycarfa, Rimadyl).


V primeru, ko ima vaš ljubljenček alergijo, se z veterinarjem posvetujte o smiselnosti jemanja steroidnih protivnetnih zdravil za vašo žival. Pomembno je namreč, da se odkrije vzrok težav, ne pa, da se simptomi le prikrijejo. Dolgoročno jemanje zdravil brez natančne določitve alergena, ki vašem ljubljenčku povzroča težave je dvorezen meč, saj ima vsako zdravilo stranske učinke. Žival sicer ne bo kazala znakov alergije, vendar pa se boste dolgoročno najbrž soočili s hujšimi zdravstvenimi težavami, kot ste jim bili priča na začetku. Uporaba steroidnih protivnetnih zdravil pri alergijah naj bo torej dobro premišljena odločitev na podlagi informacij, ki jih boste pridobili od vašega veterinarja. Zavedati se morate, da ste vi tisti, ki najbolje poznate vašega ljubljenčka in v primeru pojava stranskih učinkov takoj prenehajte z uporabo zdravila ter obiščite veterinarja.


Na začetek strani


PetSanus > Članki in povezave > Arhiv člankov

Pasji gobec z očitno okužbo z Malassezio (PetSanus, 2012)

Kontaktni dermatitis (PetSanus, 2012)

V dežnem plaščku (PetSanus, 2012)

Uporaba   Navodila za lastnike živali   Pogosta vprašanja   Pravno obvestilo